do.co,mo.mo_ slovenia

POST-PANDEMIC HERITAGE

Ob peti obletnici mednarodne platforme LINA je v sodelovanju z organizacijo UNESCO, pravkar izšla publikacija z naslovom POST-PANDEMIC HERITAGE, ki si jo lahko ogledate na tej povezavi: https://linaplataforma.wordpress.com/2023/05/20/patrimonio-pospandemia-libro/

STRUKTURALIZEM Vladimira Bratuž - Laka 100 let rojstva in Edvard Ravnikar 30 let smrti

DOCOMOMO Manifesto on Education Tokyo - Valencia

COMPLEX APPROPRIATIONS - OTHER OTHERNESS: Otti Berger and Vladimira Bratuž - video

Oddaja prispevkov za Docomomo Journal

Vljudno vabljeni k oddaji prispevkov za posebno izdajo mednarodne arhitekturne revije Docomomo Journal, ki bo posvečena delu arhitektov Dušana Grabrijana in Juraja Neidhardta.

Rok za oddajo: 31. oktober 2022.
Več informacij o razpisu in delu arhitektov najdete v prilogi in kratkem videu.

Priloga: Obrazec za oddajo prispevkov

DOCOMOMO 2022

HOMMAGE À TISKARNA MLADINSKA KNJIGA V LJUBLJANI

Arhitekt: Savin Sever, 1963-66
Fotografija vzhodne fasade ob izgradnji: Janez Kališnik
Fotografije današnjega stanja (maj 2022): Jure Marc

< >

Podkast: Arhitekt Aleksander Peršin: Kompleks Trnovska pošta

Podkast: Arhitekt Tomo Jurčič: Glasbena šola Vič - Rudnik

anonimni modernizem Trnovo - video

anonimni modernizem Trnovo

Vpliv Ravnikarjeve šole v 70. in 80. letih 20. stoletja

ARHITEKT MILAN MIHELIČ = POET KONSTRUKCIJE
In memoriam

Arhitekturna poezija nastane, ko se realno in imaginarno, razum in čustvo, čas in prostor prepletejo na tak način in do te mere, da to, kar se rodi, zazveni v novi dimenziji lepega. Tako mi odzvanja korak po arhitekturi Milana Miheliča vsakič znova, ko se vzpenjam po njegovem prečudovitem stopnišču Konstrukte do svoje pisarne, polne svetlobe in z neprecenljivim razgledom. In vsakič znova si mislim, ta človek je bil res poet konstrukcije. Snovala sta jo skupaj s statikom Jožetom Jakličem na tak ali drugačen način, vedno z osebno noto, zelo tankočutno, pa hkrati sveže in navdihujoče drzno. Arhitekt Milan Mihelič ni maral nastopov v javnosti, ni rad teoretiziral, ni rad pisal. Svojo moč in svoje znanje je kazal s svojim delom v praksi. Spoznala sem ga konec 90. letih prejšnjega stoletja na njegovem domu za Bežigradom, kjer sta si z arhitektom Arnautovićem na inventiven način zgradila eksperimentalni atrijski hiši iz prefabrikatov, ki so bili uporabljeni za njune stolpnice pod Gradom. Njegovi stanovanjski stolpnici na Kersnikovi, kjer na podoben način kot pri Konstrukti rešuje raznos sil, Klavir in konzolna stolpnica na Bavarskem dvoru, pa Gospodarsko razstavišče ter veleblagovnici v Novem Sadu in Osjeku, same na sebi pričajo o njegovem mojstrstvu. Bile so večkrat nagrajene in prikazane v številnih monografskih publikacijah. Medtem, ko smo na območju Bavarskega dvora priča popolni in načrtni urbanistični degradaciji njegove genialne vizije Severnih mestnih vrat, pa njegova palična stropna konstrukcija poslovne stavbe Slovenijales, kjer danes domuje Hiša Evropske Unije, navdihuje strop nove ljubljanske džamije in tako kot oplemenitena ideja ustvarja novo tradicijo in vez s prihodnjimi generacijami, njegova dežnikasta konstrukcija bencinske črpalke ob Tivolski cesti pa je postala živahno ustvarjalno središče in razstavni center umetnikov najmlajše generacije.

Nataša Koselj

Avtor fotografije: Miran Kambič

DOCOMOMO 2020

Poslovil se je akademik in profesor dr. Stane Bernik

Pred letom dni sva se zadnjič videla, ko sem mu izročila darilo, enega izmed treh digitalnih izvodov knjige konferenčnih prispevkov 15. mednarodne Docomomo konference, ki je konec avgusta 2018 potekala v Cankarjevem domu v Ljubljani. Uvodoma sem to knjigo posvetila prav njemu, ob njegovi 80. letnici. Profesor Stane Bernik je bil namreč prvi iz Slovenije, ki je že v osemdesetih letih navezal stik s to mednarodno organizacijo za dokumentacijo in varovanje arhitekture modernega gibanja. Prišla sta skupaj z ženo in prav prijetno smo klepetali, čeprav sem imela v sebi občutek, da se vidiva zadnjič. 8. februarja 2018 se je udeležil kulturnega dogodka ob odkritju spominske plošče arhitektu Milanu Miheliču v Hiši Evropske Unije pri Gospodarskem razstavišču v Ljubljani, kjer je mag. Gojko Zupan posvetil svoje predavanje prav njegovemu delu.

Ob preučevanju njegovih zapisov in analiz o slovenski arhitekturi 20. stoletja sem tako rekoč zrasla in oblikovala svoj pogled nanjo vse od začetka 90. let, ko sem se pri svoji diplomi ukvarjala z arhitekturo 60. let, pa do danes, ko o tem predavam. Bil je tudi somentor moji doktorski disertaciji. Lahko ga imenujem za očeta povojne slovenske arhitekturne zgodovine 20. stoletja, ki je ključno vplival na moje razumevanje vzvodov in procesov njenega nastanka. Njegov opis tektonike Ravnikarjevega prizidka OLO v Kranju in pomen te stavbe za vso slovensko povojno arhitekturo sta temeljna za razumevanje razvoja slovenske arhitekture 20. stoletja. Ko sem leta 2004 prišla iz New Yorka, kjer sem se udeležila mednarodne Docomomo konference, sva se dobila, in z veseljem mi je prepustil vodenje slovenske sekcije te mednarodne neprofitne organizacije.

Rodil se je 29. aprila 1938, mami Albanki in očetu Slovencu in zame je vedno predstavljal pojem balkanske in jugoslovanske kulture v Sloveniji. Njegovo uredniško delo pri reviji Sinteza in njegov katalog ob razstavi ‘novejša slovenska arhitektura’, ki ga je oblikoval skupaj z Jožetom Brumnom in Miho Jazbinškom, z naslovno fotografijo Miheličevega stebra veleblagovnice v Osijeku, v formatu 20 x 20, pa so mi še danes najbolj pri srcu, tako vsebinsko, kot konceptualno in oblikovno. Dolgo nisem razumela, zakaj človek takega formata ni poučeval arhitekturne zgodovine na Fakulteti za arhitekturo ali na oddelku za Umetnostno zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. To sem ga že pred desetletjem tudi vprašala, pa mi je skromno odgovoril, da tako pač je tukaj v Sloveniji. Vprašanje, koliko arhitekture povojnega slovenskega modernizma bi preživelo, če bi bilo drugače?

Nataša Koselj

Avtor fotografije: Jane Štravs

Docomomo 2020

http://www.docomomo2020.com/

Metamorphosis. The Continuity of Change.

15IDC Conference proceedings

Discussion on Plečnik in Villa Prelovšek

Discussion with Alexander Tzonis and Liane Lefaivre by Nataša Koselj

Student Workshop 2018

DOCOMOMO Student Workshop, Ljubljana 24-28 August 2018

Hiša EU kot pomemben objekt moderne arhitekturne zapuščine

Edvard Ravnikar - 110 let rojstva

Metamorfoze

Docomomo Slovenija organizira avgusta 2018 v Cankarjevem domu transdisciplinarno mednarodno znanstveno konferenco z naslovom Metamorfoze. Vljudno vabljeni k sodelovanju s svojim prispevkom! Prijave so odprte do 1. septembra 2017. Več na: docomomo2018.si

ARHITEKT MARKO ŠLAJMER (1927-1969)

V duhu časa slovenskega povojnega modernizma

V letu 2017, ko praznujemo okrogli obletnici Plečnikove smrti in Ravnikarjevega rojstva, mineva tudi 90 let od rojstva arhitekta Marka Šlajmerja, Ravnikarjevega diplomanta in asistenta, docenta na Fakulteti za arhitekturo v Ljubljani ter ustanovitelja in prvega direktorja Ljubljanskega urbanističnega zavoda (LUZ), ki je v pionirskem obdobju slovenskega povojnega modernizma, v 50. in 60. letih 20. stoletja, odigral izredno pomembno vlogo na področju arhitekture in urbanizma ter prostorske politike tistega časa. V duhu nove dobe, ki je v ospredje postavljala skrb za človeka, kolektivnost, odprtost napredku, svobodi, funkcionalnemu, racionalnemu, minimalnemu, poveličevala nove možnosti konstrukcijskih sredstev in tehnik, odpirala prostore svetlobi in naravi, so maloštevilna, a prav zato ikonoklastična dela arhitekta Marka Šlajmerja kakor luči napredka na poti nove dobe, ki se je prav takrat vzpostavljala.

Razstava prvič razpira arhiv Marka Šlajmerja in vabi k diskusiji.

Odprtje monografske razstave bo v ponedeljek, 23. januarja 2017, ob 20.00 uri.
Razstava bo odprta do 2. marca 2017. Vljudno vabljeni!

Postavitev razstave: Til Mlakar, Petja Ogrinc, Nik Solina Besedila: Urška Leban, Rok Primažič, Gaja Golob, Žan Plevnik, Zala Koleša, Tjaša Kogovšek, Nejc Puš, Klemen Banovec Zbiranje in analiza gradiva: Rok Primažič, Tim Mavrič, Urška Leban, Žan Plevnik, Gaja Golob, Eva Mavsar, Vesna Perovnik, Mako Primažič, Metka Lozej, Petra Colarič, Tanja Kožuh, Klemen Banovec, Tjaša Kogovšek, Zala Koleša, Dea Gombač, Nejc Puš, Marjan Gracar, vsi študentje arhitekture pri izbirnem predmetu Slovenska arhitektura 20. stoletja na Fakulteti za arhitekturo UL. Oblikovanje vabila in zloženke: Nataša Koselj Mentor in kurator razstave: doc. dr. Nataša Koselj, u.d.i.a.

Franc Novak “Arhitektura za bodočega človeka”

Vabimo vas na odprtje razstave avtojev Mete Kutin in Tomaža Ebenšpangeja. ki bo v četrtek, 18. septembra 2014, ob 20.00 v galeriji DESSA. Obenem vas vabimo na voden ogled s predavanjem, ki bo pred zaključkom razstave, v ponedeljek, 13. oktobra 2014, ob 19.00 v galeriji DESSA.

Oglejte si tudi zloženko.

Varstvo arhitekturne dediščine povojnega modernizma

Predstavitev raziskave o pomenu in izzivih varstva stanovanjskega kompleksa Ferantov vrt bo v četrtek, 15. maja 2014, ob 17. 30 uri v Vurnikovi predavalnici Fakultete za arhitekturo, Zoisova 12.

Vabljeni!

Rob in Metafora | Avtentični modernizem Edvarda Ravnikarja

Od 4. decembra 2012 do 4. januarja 2012 je v vetrolovu prizidka Fakultete za arhitekturo UL, na ogled razstava maket in fotografij detajlov arhitekturnih del Edvarda Ravnikarja z naslovom ROB IN METAFORA – AVTENTIČNI MODERNIZEM EDVARDA RAVNIKARJA. Razstava je postavljena ob 105. obletnici Ravnikarjevega rojstva. Ob razstavi je izšla tudi spremljajoča publikacija.

Vodja projekta je doc. dr. Nataša Koselj, avtorji posameznih projektnih nalog pa so študenti Fakultete za arhitekturo:Dominik Košak, Tadej Juranovič, Rok Božič, Tina Vilfan, Boris Omahen, Eva Rajšter, Miha Munda in Laura Mercina.

Projekt je realiziran ob podpori Ustanove Ivanšek, Fakultete za arhitekturo UL in Docomomo Slovenija.

Arhitektura Edvarda Ravnikarja je utemeljena na detajlu, zato je raziskovanje njegovih detajlov osnova za razumevanje njegove arhitekturne misli in njene nadgradnje. Naloga skupne študentov Fakultete za arhitekturo pri predmetu Slovenska arhitektura 20. stoletja je bila, da si izberejo značilen Ravnikarjev detajl in po njem izdelajo maketo. Makete detajlov so v različnih merilih, narejene iz mediapana, vse pa izražajo Ravnikarjevo inventivno dinamiko misli preseganja danega prostora in časa.

Vljudno vabljeni!

ARHITEKT DANILO FÜRST – 100 let rojstva

Monografska razstava – Festivalna dvorana Bled, 6. 4. 2012 – 6. 5. 2012

Ob stoti obletnici rojstva arhitekta Danila Fürsta, ki je umrl leta 2005 in je bil kot arhitekt aktiven praktično do svoje smrti, bi želeli osvetliti več zornih kotov v zgodovini slovenske arhitekture 20. stoletja. Plečnikovo šolo in njene značilnosti, ki so oblikovale najvidnejše predstavnike slovenskega modernizma, kot sta Edvard Ravnikar in Danilo Fürst; poudariti bi želeli Fürstovo blejsko obdobje, kjer je kot mestni arhitekt, pri petindvajsetih letih, zgradil zavidljiv arhitekturni opus; povojno obnovo, socialno gradnjo in začetke industrijske montažne gradnje, področje, na katerem je Fürst odigral vodilno vlogo in ga zato štejemo za pionirja montažne gradnje v Sloveniji ter obdobje po upokojitvi, ko je gradil tudi gorske koče in smučarske žičnice ter veliko del za cerkev.

Arhitekt Danilo Fürst je bil rojen leta 1912 v Mariboru. V svojem herkulejskem ustvarjalnem opusu je posegal na vsa področja arhitekturnega ustvarjanja – od vodenja društva arhitektov, soustanovitve revije Arhitekt, prek urbanizma in hortikulturnih ureditev, projektiranja stanovanj, šolskih, administrativnih, industrijskih objektov ter prizadevanja za uveljavitev montažne gradnje do oblikovanja pohištva.

Monografska predstavitev njegovega obširnega in pestrega ustvarjalnega opusa v Festivalni dvorani na Bledu, poudarja Fürstova dela na Gorenjskem ter predstavi vsa najpomembnejša dela njegovega opusa. Ob razstavi je na voljo tudi vodnik po Fürstovi arhitekturi na Gorenjskem v obliki zloženke, proti koncu razstave pa bo izšla tudi obširna monografija v slovenskem in angleškem jeziku, ki na več kot 300 straneh in s 300 fotografijami in načrti izčrpno prikazuje celoten arhitekturni opus Danila Fürsta.

Idejna zasnova, prostorski koncept in organizacija razstave sta bili v rokah Maje Šmid, avtorica razstave, vodnika in monografije je arhitektka doc. dr. Nataša Koselj. Pri razstavi so sodelovali tudi študenti arhitekture v okviru predmeta Slovenska arhitektura 20. stoletja: Alja Čehovin, Matic Kržan, Jure Mihevc in Natalija Razpotnik. Večino fotografij, ki so predstavljene na razstavi je posnel fotograf Miran Kambič. Razstavo so omogočili: Občina Bled, Zavod za kulturo Bled, Gozdno gospodarstvo Bled in Talum Kidričevo. Kot partnerji pa sodelujejo: Fakulteta za arhitekturo UL, Muzej za arhitekturo in oblikovanje MAO in Docomomo Slovenija.

Razstavo bo v petek, 6. aprila ob 19. uri odprl župan občine Bled, gospod Janez Fajfar in bo na ogled v Festivalni dvorani Bled, od 6. 4. 2012 do 6. 5. 2012, med 11. in 19. uro.